Jaka Pelhan- Esfahan

Naslednji dan smo odstopali naprej skozi puscavo (skupaj cez 500km) in ponoci prispeli do majhne oazice, kjer smo prespali v manjhni hisici iz blatnih opek, premazanih z ometom iz blata. Pod hribom nad oazico je bil mocan izvir, ki je po sistemu kanalov napajal vsa polja datljevih palm, granatnih jabolk, riza, v njem pa so plavale ribice. Rajsko!

Po dveh dneh sva spet sama odstopala do Esfahana, ki ga Iranci sami imenujemo Pol sveta zaradi vseh njegovih lepot. Osrednji trg, ki je drugi najvecji na svetu je nekoc sluzil za igranje pola, danes pa so povsod naokrog trgovinice, na travi v sredini pa imajo cez vikend iranske druzine piknike. Ko sva po napornem (beri: prevec obilnem) kosilu zabusavala, so se okrog naju takoj nabrale 4 druzine z gruco otrok, ki sta jih seveda najbolj zanimala cudna tujca. "Porocena" pa brez otrok!!??

Vceraj sva cel dan prezivela najprej v raziskovanju bazarja, nato pa obiskala iransko druzino, s katero smo po klepetu odsli potepat po mestu. Ob reki je bilo ob mraku vse polno ljudi, mladih in druzin, ki so si prinesle preprogo, kosaro s hrano, vodne pipe, rostilj, ...

Ja, tile pa znajo zivet!

Ker je bil vceraj in danes iranski vikend in njihovo najlepse mesto seveda popolnoma nabasano (hoteli pa posledicno tudi) in nisva imela rezervirane sobe, sva vecer na jakov rojstni dan prespala v kotu dvorisca na skupaj zlozenih sedeznih blazinah, pokrita s petimi rjuhami. Oba sva spala kot topa - mogoce dobra energija dvoriscnega kota?

Jutri greva odkrivat grad Alamut, potem pa v hribe. Ce nama uspe najeti mulo, mogoce preciva gorovje do Kaspijskega morja.

Hoda hafez (oz. adijo)!

Yazd, Perzepolis

Vceraj sva raziskala Perzepolis, kjer je najmocnejsa dinastija Perzijskih kraljev postavila mogocno palaco/rezidenco za sprejem mogocnikov in impresioniranje podloznikov. Seveda je imel kralj zraven tudi trezor :-) in harem :-))))

Zakuril ga je Aleksander Veliki (potem ko je spraznil trezor) - zgodovinarji se kregajo, ali namenoma ali zgolj po nesreci, ko so totalno pijani proslavljali zmago.

Danes odkrivava Yazd in njegove ozke ulicice in hisice iz blatne opeke, jutri pa raziskujemo manjse puscavske vasice.

Spoznala sva vec popotnikov in enega iranca in skupaj smo se odpeljali skozi puscavo do templja zoroastrijcev (to je prvo verovanje v enega vsemogocnega boga, iz katerega se je razvilo krscanstvo, islam in judovstvo). Naslednjo noc smo prespali nas strehi zavetisca za karavane sredi puscave (da smo imeli mir pred sakali), se pred tem pa jedli skupni obrok s celo vasjo - nekaksno jed iz fizola?, krompirja, cicerike, mesa, mascobe, zalito z omako iz nevemcesa, zraven seveda njihov tanek palacinkast kruh. Vse postrezeno iz treh mega loncev premera 1,3m. Starejsi moski so delili hrano najprej otrokom, ko pa so prisle na vrsto zenske je bil pa kazin :-))

Jaka Pelhan

(se nadaljuje)

Shiraz

Hja, Iran konec koncev le ni tako iranski kot je zgledalo na prvi pogled oz. kakor nama je zaupal prijatelj Kazem:
pred islamsko revolucijo je bilo bolje, lahko si peljal deklico na randi v park in pocel se kaj vec kot se pogovarjal, disko in vino nista bila prepovedan sad. Zdaj morajo pa revezi v Dubai za malo zabave.
Tudi Ramadan (mesec posta) drzi le uradno. V praksi sva se s tezavo prerinila do pulta, da bi narocila falafel in palacinko v sendvicu, ker so se fantje tako grebli za hrano - ob dvanajstih sredi belega dne!

Po Shirazu naju je vodil Kazem (Lonely Planet Iran - njegova fotografija na 4. strani :-). Ko sva bila pri njemu na obisku je ponudil svojo hcerko za zeno poštenemu slovenskemu frajerju. Gospodicna studira arhitekturo, je za glavo manjsa od Zivane in tezja cca. 5kg, drugace pa grozno lustkana. Zainteresirani??
Jaka Pelhan
(se nadaljuje)