Malezija 3 Jacques Cousteau

 Prav skrivnost te votline z želvjimi oklepi je pritegnila tudi znanega oceanografa Jacquesa Cousteaua, ki je l. 1989 prav s tem namenom obiskal Sipadan.

Cousteau je s svojo ekipo temeljito raziskal votlino in potrdil, da je bolj verjetna druga teorija, po kateri so želve zašle pregloboko v votlino, iz katere niso našle več poti. V jami pa so tedaj našli tudi okostje delfina, ki ga je očitno doletela enaka usoda, kot že toliko želj pred njim.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija Želvje pokopališče

  Sipadan pa pod vodno gladino skriva še nekaj, po čemer je pravzaprav zaslovel. Na globini 18m pod vodno gladino se nahaja vhod v votlino, ki je bila dolgo neraziskana, vedelo pa se je, da je tu neobičajno veliko želvjih skeletov. Krožili sta dve zgodbi. Prva pravi, da so želve sem namenoma hodile umirat, druga pa pravi, da so se verjetno izgubile, ko so zašle pregloboko v votlino in niso našle več poti iz votline.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija Otok na koncu sveta

 Sipadan je tipičen “rajski otoček na koncu sveta” z lepo peščeno obalo, kokosovimi palmami in drugim bujnim zelenjem. Je zelo težko dostopen in zato mu je bilo prizanešeno, da je ohranil še nekaj prvinske lepote. Približno 25 minut je potrebno za počasen sprehod okoli otoka. Otok je zelo gosto zaraščen in zato neprehoden. No, kljub temu sem poskusil najti kakšno pot, ki bi me le pripeljala na drugo stran otoka, vendar sem moral kmalu odnehati.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Indija: Zgodba o slonu 9 Jai Ganeša

 V hipu sem se ustavil, in brez pomisleka zamižal, prekrižal roke na hrbet in položil glavo na slonov rilec. Še vedno sem ponavljal mantro Jai Ganeša, Jai Ganeša... Slon me je prijazno ovil okoli telesa z rilcem in kompletna kompanija, ki je drvela za menoj je obstala kot ukopana. Nihče se ni upal niti pisniti več. Počasi sem se ozrl proti osuplim preganjalcem in še enkrat ponovil mantro: “Jai Ganeša” potem pa čisto počasi odšel naprej.

Indija: Zgodba o slonu 8 Rjoveča gmota tik za ritjo

 Ucvrl sem jo kar na slepo, nekam proti izhodu, saj se v temi ni skoraj nič videlo. Ves čas pa sem rjoveče ponavljal molitev Ganešu, bolj iz strahu, kot iz česa drugega. 

Rjoveča gmota mi je bila že tik za ritjo in kazalo je že, da me bodo ponovno ujeli. To bi se verjetno slabo končalo. Naenkrat, pa se je pojavila ogromna črna gmota. Bil je slon. Prišel je kot duh iz teme.

Smiljan Šiška  foto: janin

Indija: Zgodba o slonu 7 Zakaj se ne bi drl tudi jaz

 Če so se že vsi tako drli, zakaj se nebi drl tudi jaz. Konec koncev pa slon pripada naravi in če si ga kdo lasti je to čisto njegov problem, sploh pa med Naga Babam, ki naj bi tako ali tako bili brez lastnine. 

Vedno glasneje sem ponavljal mantro in za hip se mi je zazdelo, kot da so se vsi nekoliko pomirili. Izkoristil sem priliko. Zgrabil za foto torbo in planil proti izhodu.

Smiljan Šiška  foto: janin

Indija: Zgodba o slonu 6 Bencin na ogenj

 
S tem pa sem dodatno prilil bencin na ogenj. Tipa je kar katapultiralo v zrak. Čisto je ponorel. Kot, da sem ga totalno užalil, je zgrabil denar in mi ga vrgel v glavo. Brez pomislekov sem ga hitro spravil nazaj v žep.

Zmanjkalo mi je domišljije, čisto sem bil prestrašen in kar sama mi je prišla na misel molitev: “Jai Ganesha, Jai Ganesha, Jai Ganesha...” (slavljen slon Ganeš, sin boga Šive)

Smiljan Šiška  foto: janin

Indija: Zgodba o slonu 5 Skakanje, mahanje in psovanje

 Vsake toliko se je jezni puščavnik nekoliko pomiril, a čim je pogledal proti meni, ga je zopet zgrabil bes in vse se je ponovilo. Skakanje, mahanje in psovanje. Postalo mi je jasno, da moram čimprej zapustiti to norišnico. 

Takrat sem pomislil, da bi morda iz mene hoteli stisniti kakšno rupijo. Na plano sem potegnil še kar zajeten šop bankovcev in jih spoštljivo ponudil besnemu puščavniku.

Smiljan Šiška foto: janin