10-urno
vožnjo med Gokarno in Hampijem po vročem soncu z lokalnim razmahanim in
razpadajočim avtobusom je popestril praznik imenovan Holi. Mladi Indijci se na
ta dan napijejo, namažejo po telesu in obrazu z barvami v prahu in rajajo.
Avtobus, ki pripelje v vas je tarča napadov z barvo. V eni od vasi, kjer smo
imeli postanek, so na avtobus prišli trije mladeniči z bobni in malo za hec
malo za res zbadali potnike, vendar ne za dolgo. Starejša Indijka je mladeniče
tako nadrla, da so se le-ti kmalu pobrali z avtobusa brez kakršnih koli
pripomb. Ponekod starejše še vedno zelo spoštujejo. Vseeno pa je voznik skozi
okno dobil v glavo barvni prah- reagiral je čisto po indijsko: z resnim
obrazom, a vendar čisto brez besed si je počasi z obraza in obleke začel
brisati barvo.
Zvečer sva z Dancem v prašnem, malem, neturističnem mestecu Gujarat (Dwarka) jedla na ulici kupljene sladkarije. Na papirju sva jih imela razprostrte na klopci. Na ulici je seveda precej krav in teličkov in en izmed njih se odloči priti do naju. Danec - izkušen indijski popotnik - ga (očitno) ni opazil, jaz pa sem pričakoval, da se teliček ne bo upal priti čisto do naju. Na moje začudenje pa se teliček ni ustavil dokler ni prišel do klopce in seveda začel jesti sladkarije. Komična situacija je izzvala le smeh, tako da je mala kravica od klopce odšla polnega trebuha.
Marin Gizdavčič
