V domu matere Tereze 2

Komunitní centrum Matky Terezy

V Kalkuti to drugačnost delajo ljudje, ki so vedno željni pogovora, ki radi ugibajo iz katere dežele prihajaš, ljudje, ki vedno najdejo besedo ali dve, da te samo pozdravijo ali pa, da ti pokažejo kaj prodajajo, ljudje, ki bi se nenehno pogovarjali in se jim nikamor ne mudi, ljudje s katerimi preprosto moraš poklepetati, spiti chai ali dva in jim znova in znova povedati, da Slovenija leži v Evropi.

Ljubite drug drugega, kot sem jaz ljubila vas.
Medtem ko sem čakala na svoj chai, sem od starejšega rikšarja dobila ponudbo, da me za nekaj rupij odpelje do hiše Matere Tereze. Ker je po nepredvidljivi Indiji tako bolje popotovati, če nimaš natančnega načrta, sem se odločila, da sprejmem njegovo ponudbo in si ogledam hišo Matere, ki se je odločila, da bo svoje srce in pomoč namenila najbolj revnim med revnimi. Hiša v kateri je pokopana Mati Tereza in v kateri bivajo ostale sestre usmiljenke, ki so oblečene v značilno modro belo >uniformo<, je popolnoma preprosta, a za Kalkuto izredno čista hiša.
Nadja Bradič
 (se nadaljuje)

Indija: V domu matere Tereze

Sediš ob cesti, na nizki, leseni klopci in čakaš na svoj chai( chai je indijski čaj, za katerega je značilen zelo sladek okus in dodano mleko). Medtem ko samo sediš in čakaš, pa je življenje na ulicah v Kalkuti neprestano v popolnem teku. Zvonjenje rikšarjev, ki te z majhnimi a glasovno prodornimi zvonci vabijo na vožnjo po mestu, trobljenje taksijev, ki si v prometnem kaosu po prepolnih ulicah utirajo pot do cilja, vzklikanje uličnih prodajalcev, ki te nenehno nagovarjajo, da pogledaš njihovo trgovino.
Please Madam just look, not buy,
just look Madam.
Prošnje številnih beračev, tako žensk kot otrok, ki bi na vsak način radi od belega turista iztisnili kakšno rupijo.in seveda krave, psi in ostale majhne živali, vse to se odvija pred tvojimi očmi kot kakšen dokumentarec s prizori iz resničnega življenja. Mestni utrip je značilen za vsako veliko mesto, vendar je utrip Kalkute nekaj povsem drugega od utripa drugih zahodnih mest, kjer sediš na klopci in opazuješ mesto, ulice, ljudi, ki popolnoma nezavedno hodijo mimo tebe, ti pa sediš tam, sam, in samo opazuješ.
Nadja Bradič