Bogovi na gori 3 Nebotičnik na Ojstrici

Si predstavljate, da bi na našo Ojstrico nekdo navozil kup gramoza, visok kot ljubljanski nebotičnik in poleg tega kupa izsekal iz gore dve več desetmetrski stopnici ter postavil dvanajst kamnitih kipov, visokih kot enonadstropna hiša? Z današnjimi gradbenimi in prevoznimi sredstvi bi bil to kar precejšen tehnični in finančni podvig. V jugovzhodni Turčiji pa so to napravili že v predzgodovinskem času.

Nemrut Dagi je poleg Ararata najbrž najznamenitejša turška gora. Visoka je 2150m, stoji pa v bližini reke Evfrat, ki kasneje skozi Sirijo teče v Mezopotamijo. Nekaj deset kilometrov naokoli nikoli ni bilo nobenega omembe vrednega kraja. Najbližji mesti sta danes Malatya na severu in Diyarbakir na vzhodu.

Zgodovina tega svetišča je zavita v precejšnjo meglo. Stoji sredi kamnitega, popolnoma golega in neprijaznega gorovja. Šest ogromnih kipov je obrnjenih proti vzhodu, drugih šest, na drugi strani gramoznega hriba, pa na zahod. Vsem dvanajstim so glave nekoč odlomili in zdaj, deloma razbite, leže naokrog ob vznožju obglavljenih kipov.

(se nadaljuje)

Bogovi brez glav 2: S kombijem

Ko je motor stekel, je bilo treba postopek ponoviti v obratnem vrstnem redu, če je bil klanec prehud, pa smo hodili za kombijem do prvega položnejšega terena, kjer nas je počakal. Kadar je komu spodrsnilo, pač ni imel časa za stokanje in si je lahko šele kasneje ogledoval krvavo koleno.

Tako smo napredovali slaba dva kilometra in skoraj srečni smo bili, ko je avto dokončno "škripnil". Ocenili smo, da je do zahoda še uro in pol časa in da je v tem času tudi po ravnem težko prehoditi 10 km. Večina se je torej odločila, da se bodo zadovoljili s sončnim vzhodom. Meni pa vstajanje ob treh zjutraj ni preveč dišalo, in ker precej zaupam v svojo dobro kondicijo, sem popokal kamero in se poslovil. Namesto vzhoda si bom ogledal zahod in tako bom lahko jutri dlje spal.

tekst : Janin

(se nadaljuje)