Evo nas
Sva safely prisedela do bangkoka. Zakaj prisedela? Ker so
me po dolgotrajnih sedenjih, sedenjih in se enkrat sedenjih ze krci grabili v
meca. Misice imam kar trde, tako da bo resnicno potrebna ena masaza s poudarkom
na mecih.
Ampak to samo mimogrede.
Zadevsna je taka: sama pri sebi ugotavljam (pa sopotnik
podobno), da sva ze stara macka. Mesta so taka kot vsa, kulturnih šokov ni
(vsaj ne se - hopefullz in the future).
OK, do Minhna itak ne bom razglabljala, bila sva tam v
dobrih 5ih urah z dvema postankoma in se enem ovinku, kjer sva se izgubljala
zaradi Umlautunga ali cesa ze - avtocesta je bila nekaj casa zaprta in sva
morala dol. Pa ni pomembno.
No, pol pa tkole: Sedenje 3,5 h do Ammana. Letalo je
imelo mal zamude, ampak ni panike, je bilo pa cist napolnjeno in tud zici so
nabunkani kakor je le mozno (glede na to, da so padali komentarji, da je
podobno etiopskim busom, ni kaj vec za dodati...).
Ja, ze v Minhnu sem securitz guardom zakomplicirala
celotno stvar, kjer so me detajlno pregledali na security. Pa ce nisem ene 300x
dala pasu gor in dol, pa kazala money belt in dvigovala nog, kjer so mi
pregledovali posplate.
Petja Šega (se nadaljuje)
