In prilezeva v Amman, v kar OK hotel s TVjem, telefonom, bazenckom, s placanim polnim penzionom za futer, ki ga je kar dosti na izbiro, v glavnem OK. Ja, vse to placajo jordanci.Zvecer nisva sla na vecerjo, ki jo strezejo do 23h zvecer, ker sva bila se oba napokana, sla sva spat pol pa zjutraj v Amman. Celo nedeljo tam. Letalisce je oddaljeno 35 km. Taxist pred hotelom naju je hotel nategnit po osebi 5 jordanskih dinarjev (1 dinar je na hitro preracunano 1eur), da naju zategne do centra Ammana.
Razlagal je, da je bus 4 dinarje in da se nama seveda blazno splaca vzet tole ugodnost...ja itak...pa ne starim mackom...in sva sla na bus za 1,25 dinarjev.
Tam dva bluzila po eni citadeli, kamor naju je zategnil bratranc od kolega od znanca pri katerem sva pila kavo. Tale jordanska kava je res neki specialnega. Namrec, bolj je podobna temnemu caju, ki je predolgo stal v vodi, z neko dodano zacimbo. Ampak ne bom se pritozevala. Na gricku, kjer so neke rimske rusevine sva se mal sprehajala, pol pa odplezala dol do roman theatra in to je prakticno vse, kar amman ponuja.V enem lokalcku, kjer nama je gazda za 3 din ustvaril prijetno vzdusje na terasici ob prometni ulici in nama ponudil vodo, pepsi in fizol z maroskimi zacimbami (ja, istimi) in siso, sva ugotavljala, da je vse skupaj podobno maroskim mestom, razen da tu ne poznajo medin, in da se pravzaprav sprehajava "le po se enem mestu". Tako ugotavljam vedno bolj.
Petja Šega (se nadaljuje)
