Na koncu se je na našo srečo vse srečno končalo. Presrečen sem med vračanjem iz rova opazil čudovito modrino ob vstopu v jamo. Rešeni smo! Zaloga zraka zadostuje ravno še do izstopa iz jame, potem mi Hans ponudi, da dihava v paru. Želvje pokopališče torej ne bo tudi moje pokopališče. Res si ne bi želel, da bi me čez čas potapljači obiskovali tam v temnih globinah in moj mir zmotili z bliskanjem fotoaparatov.
Andrej Voje (se nadaljuje)
