Ksenija Čermelj Pakistan 1 - oddaja Popotnik

 Ksenija Pakistan 1 - oddaja Popotnik

Ko se stavka pod Himalajo 5 Siliguri

Najprej so nas iz mestne policije, kjer nam niso mogli pomagati, poslali na mestni komisariat. Tudi tam nismo izvedeli veliko. H komurkoli smo prišli se nam je opravičeval, da ne more storiti ničesar in nas poslal k svojemu nadrejenemu.
Tako smo hodili od ene pisarne do druge dokler nismo prišli do po lestvici najvišjega, nekakšnega mestnega župana. V njegovo pisarno nas nikakor niso hoteli spustiti. Po več kot uri čakanja, nas je županov osebni tajnik odpravil z izjavo, da ima župan danes pač pomembnejše opravke kot pa se ukvarjati s turisti. Poslal nas je nazaj na policijsko postajo, kjer naj bi nam oni pomagali. Tam so nas enkrat že odslovili in počasi smo se sprijaznili, da prevoza danes pač ne bomo dobili. Ko pa smo se vračali po glavni ulici, smo pred policijsko postajo srečali skupino turistov, ki je čakala džip, ki jih bo odpeljal v Siliguri. Povedali so nam, da imajo še dovolj prostora in da se lahko pridružimo. Najine prijateljice iz Slovenije so se odločile, da bodo vseeno ostale v Darjeelingu. Imele so čas, midva pa ne, zato sva odhitela nazaj v hotel po najine stvari. Nazaj grede sva novico o džipu povedala še nekemu italijanskemu paru, ki sta se nam z veseljem pridružila. Sedaj nas je bilo osem, ki smo čakali na odrešilni džip: midva, italijanski par, starejši Irec, nemška novinarka srednjih let in še zakonca iz Anglije.
(se nadaljuje)
Izidor Dolenc

Ko se stavka pod Himalajo 3

Drugi dan že pogled skozi okno ni obetal ravno prijaznega dne, kajti še vedno je bilo oblačno in tudi rahlo je rosilo. Po zajtrku, ki so nam ga Tibetanci po naročilu skrivaj prinesli v hotel, smo se odpravili na ulice. Tam nas je čakalo res veliko presenečenje. Ulice so bile upostošene, vse trgovine in vsi lokali so bili zaprti z železnimi roletami in vsa okna zapahnjena. Napovedi našega sopotnika so bile resnične. Zares se je dogajalo nekaj posebnega. Nekaj več življenja je bilo na glavni ulici. Vse naokoli je bilo ogromno policije oborožene z bambusovimi palicami in bambusovimi ščiti. Edino kar je obratovalo so bile lekarne, kjer so na srečo prodajali tudi vodo.
Prijatelj s Kalkute nam je razložil, da je skoraj devetdeset odstotkov prebivalstva nepalskega rodu in ker se bližajo državne volitve, je to čas ko opozarjajo na svoje zahteve po večjih pravicah za manjšine v Indiji.
Zanimanje so mi pritegnile s palicami oborožene skupine. Kasneje sem izvedel, da naj bi te skupine preverjale, če se vse mesto drži krajevnih zahtev med stavko. Te zahteve so bile tudi, da naj bi se vsi udeležili protestov na glavnem trgu. Zaradi tega je bil to dela prost dan in nihče razen policije in bolnice ni smel delati. Tudi prebivalci, ki niso nepalskega rodu niso smeli delati. Zaradi tega se nihče ni upal imeti odprte trgovine ali restavracije, ker bi mu jo skupine oborožene s palicami razbile.
Izidor Dolenc
(se nadaljuje)