Indija: Zgodba o slonu 4 Žareče Rdeče Oči

 
Že od daleč sem videl, da se mi ne obeta nič dobrega. Slonov gazda je bil majhen možic, črn kot oglje in jezen kot sam hudič. Še najbolj pa sem si zapomnil njegovih žarečih rdečih oči in besnega preklinjanja. V roki je vihtel železno palico in poskakoval kot kakšna žaba. Surovo so me pahnili predenj. Tudi pogledati se ga nisem upal. Sploh nisem vedel kaj naj storim. Polglasno sem ponavljal neke pomirjevalne molitve, a sem kmalu opazil, da je bolje, da sem kar tiho.

Smiljan Šiška

Indija: Zgodba o slonu 3 Šofer Spornega Slona

 
Užgal sem jo kot sneta sekira, a mi pobeg žal ni uspel. Gibčni in hitri puščavniki so me hitro ujeli. Takoj mi je bilo jasno, da sem ga krepko polomil. Besno so rjoveli, kot bi jih dajal iz kože. Zgrabili so me za kravateljc in me vlekli nekam v notranjost njihovega tabora.

Prignali so me k ognjišču njihovega vodje. Verjetno je bil on šofer spornega slona.

Smiljan Šiška

Indija: Zgodba o slonu 2 Rjoveča Gmota Razjarjenih Duš

 Pazljivo sem se mu približal in se ga rahlo dotaknil, tam, malo nad repom. Prepričan sem bil, da ima slon tako debelo kožo, da tega sploh ne bo čutil.

Slon pa je ta nežen dotik razumel čisto drugače. Silovito se je pognal pokonci. Morda je tudi malo zatrobil, vsekakor pa je bilo to dovolj, da se je tihi speči tabor puščavnikov spremenil v rjovečo gmoto razjarjenih duš, ki so planili nad mene.

Smiljan Šiška

Smiljan Šiška, Indija: Zgodba o slonu

Pozno zvečer sem se vračal domačemu ognjišču. Vzel sem bližnjico, kar skozi tabor spečih puščavnikov. Iznenada se je iz teme pred menoj pojavil slon, ogromen, zares enkraten primerek svoje vrste.

Ustavil sem se in ga z občudovanjem opazoval. Kar naenkrat pa se je slon ulegel. Mogočna žival je krotko ležala pred menoj. Obšla me je silna želja, da bi se ga dotaknil, tako čisto nežno, da sploh ne bi opazil. 

Smiljan Šiška