Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 20

 Margie v moji sobi sicer ni vzdržala dlje kot eno noč – pa ne morda zaradi mene, prehudega 

(a) pohotneža / 

(b) nesposobneža (izbira je vaša), 

temveč spričo jutranjega hrupa motorjev in sploh človeške množice pod balkonom.

V podkrepitev te svoje trditve in s tem tudi svoje reputacije ponujam podatek, da me je ob selitvi na mirnejšo lokacijo – (v imenu varčnosti pri stroških spanja) prijazno vabila s seboj; ampak jaz sem vendarle ostal na svojem dotlejšnjem balkonsko oskrbljenem in res lepem priobalnem punktu.

Artur Štern  (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 19

 Pripeljeva se ti tam tik do mojega hotela – in kaj zagledava na mojem balkonu? Margie. Se pravi, Marjano, znanko, ki sem jo bil pred odhodom srečal v Ljubljani – na indonezijskem konzulatu, kamor je tako kot jaz prišla po vizo –, ja, in ko sva bila zdaj že oba ravno na Baliju, sem jo bil po mailu seveda obvestil in povabil, naj pride v moj hotel. 

Zadevo je vzela zelo dobesedno – in ker je na receptorja ženska očitno delovala dovolj persuazivno, ji je ta kljub moji odsotnosti dal ključ moje sobe, in evo nje pri meni. Kar ni uspelo Novokaledonki – ti Slovenka spontano ubode v dveh trenutkih.

Artur Štern  (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 18

 No, in zakaj to zgodbico uvrščam v to poglavje, med tiste implicitno erotične – ja, zato vendar, ker se mi je navzlic vsemu sicer običajnemu dogajanju pri tem počasi le začelo vse bolj jasniti, da je fant morebiti homič. Malce prevečkrat in za predolgo je mladeničeva dlan postala na mojem kolenu, ali pa me je na primer njegova roka objemala ves čas, ko sem mu na zaslonu praktično kazal in razlagal, kako si uredi naslov za elektronsko pošto. In s čim sem se ga naposled – bolj po sreči kot diplomatsko za vselej otresel?

Na poti domov naju je s tem dvajsetletnim pobom meni nikdar dokončno razjasnjenih motivov ujela nevihta – in premočena sva bila do kože; le da sem imel jaz pri tem na sebi lahka in kratka oblačila, ki so se v drugi fazi vožnje tudi že skoraj posušila, on pa je bil v dolgih hlačah in čevljih, ter povrh srajce celo v suknjiču.

Artur Štern  (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 17

 In fant je povedal, da študira turizem ter mi med drugim tudi pokazal zvezek z zapiski na to temo. 

 Ponudil se je, da me z motorjem pelje v kakšno sosednje mesto; jaz pa sem mu, potem ko sva se dejansko odpeljala v Kuto, sam turistični center Balija, in tam dolgo brskala po trgovinah (iskal in tudi našel sem zelo poceni kavbojke), zadeve poskusil vsaj delno tudi materialno povrniti s tem, da sem ga povabil na kosilo – in izmed vseh možnosti si je izbral McDonald, kjer, mimogrede, tisti bedni obrok stane prav toliko kot celotno kosilo v zelo kakovostni restavraciji. Neverjetne stvari.

Artur Štern  (se nadaljuje)