Pripeljeva
se ti tam tik do mojega hotela – in kaj zagledava na mojem balkonu? Margie. Se
pravi, Marjano, znanko, ki sem jo bil pred odhodom srečal v Ljubljani – na
indonezijskem konzulatu, kamor je tako kot jaz prišla po vizo –, ja, in ko sva
bila zdaj že oba ravno na Baliju, sem jo bil po mailu seveda obvestil in
povabil, naj pride v moj hotel. Zadevo je vzela zelo dobesedno – in ker je na
receptorja ženska očitno delovala dovolj persuazivno, ji je ta kljub moji
odsotnosti dal ključ moje sobe, in evo nje pri meni. Kar ni uspelo
Novokaledonki – ti Slovenka spontano ubode v dveh trenutkih.
Artur Štern (se nadaljuje)
.jpg)
