Gregor Födransperg –Fedr: Sirija
Po prehodu libanonsko-sirijske meje sem zaradi dolgega
klanca in predvsem neugodnega vetra zmogel le še kakšnih dvajset kilometrov, in
ne cilja za ta dan - Damaska - kakor sem za tisti dan načrtoval. Kmalu po
prevoženem pet tisočem kilometru mojega kolesarskega potovanja okrog
Sredozemskega morja sem se utaboril v mlad borov gozdič. Čeprav sem bil zelo
blizu ceste, so me drevesa dobro zakrivala, in preden sem zaspal, sem še
razmišljal o mojih izkušnjah z divjim kampiranjem v Siriji. Niso bile ravno
najboljše in čeravno nisem imel nobenih težav, moj tabor skoraj nikoli ni ostal
skrit, kot sem vedno načrtoval. Ponavadi so me odkrili okoliški prebivalci in
me vedno vabili prenočit k njim, in le stežka sem jim vedno zagotovil, da sem v
šotoru čisto v redu, nisem jim pa seveda zaupal, da imam včasih ponoči rad mir
in samoto. Po kretnjah sodeč jih je najbolj skrbelo, da bi imel težave s kačami
ter škorpijoni, šotorov, ki bi bili varni pred takšnimi nočnimi gosti, kot tudi
pred komarji in podobnimi zvermi, pa niso vajeni.
(odlomek)
