Ob vsem
razlaganju eksporta poslane pošiljke nakita je seveda tema nanesla na
garancijo, da bo on dobil svojo robo v SLO: ta garancija naj bi bila preko
avtorizacije naših bančnih oz. kreditnih kartic, s podpisom slipa naj bi
garantirali za predajo poštne pošiljke, katera bo prispela v SLO in jo bo
potrebno predati v njegove roke, ker pa smo že kmalu povedali (bedaki!!), da
kartice seveda sploh imamo, nas je tu že imel "v šahu" Seveda se je
izkazalo, da so podpisani slip takoj drugi dan vnovčili, brez oklevanja, kajti
mi smo mu ga seveda podpisali!!!!!!!!!!!!!
Tako je gospod "šef"
spakiral nekaj, količinsko popisanega, nakita v dve kuverti z izpisanimi našimi
naslovi, kar naj bi torej sami sebi tudi poslali na dom. Razumljivo pa je
seveda to, da le-te nismo in nikoli ne bomo prejeli. Torej si lahko le
zamislim, da je šlo, ne tako malo denarja, v "dobrodelne" namene. V,
nič kaj pošti podobno pisarno, smo odnesli pripravljena paketa nakita in ju
"kao" odposlali, proti Sloveniji Šele doma, po prihodu v Slovenijo,
sva s prijateljem ugotovila, da na "poštnem odrezku" sploh ni niti
štampiljke, ampak tam v divjem svetu, sva to spregledala
Romana Oven
(se nadaljuje)
foto: Janin
foto: Janin
