Čeprav se je na gori zvrstila že vrsta znanstvenih in
raziskovalnih odprav, so doslej ugotovili zelo malo.
Gre za spominsko svetišče, staro najmanj 2000 let, ki ga
je verjetno dal postaviti eden od Komagenskih kraljev. Podvig je bil vsekakor
precej megalomanski: odklesati je dal dva ogromna sklada kamna in postaviti
kolosalne spomenike sebi in svojim sorodnikom, bogovom. Med njih so po njegovih
navodilih nanosili 50 metrsko goro kamenja, ki ima okrog 200 metrov v premeru.
Morda je pod kamenjem tudi grob kralja in njegovih treh sorodnic, a zaenkrat
tega še ne vedo zagotovo. Odbite glave kipov nameravajo restavrirati.
Od 250 pr.n.š. je bila tu meja med Selevkidskim
imperijem, ki je nasledil Aleksandrovega in Partskim imperijem na vzhodu.
Ozemlje je majhno, a strateško pomembno, bogato in plodno. Pod Selevkidi je
Komagenski guverner razglasil neodvisnost, njegov naslednik, Mitridat pa se je
razglasil za kralja.
Njegov sin Antiohus je podpisal pogodbo o nenapadanju z
Rimljani, ki so medtem zasedli zahodni del Anatolije. Rimljanom je bilo malo
kraljestvo dobrodošla tamponska cona pred napadi “barbarskih” Partov. Zaradi
strateške pozicije in dobrih odnosov z obema imperijema, je kraljestvo cvetelo
in bogatelo, kralju pa ustvarjalo občutek pomembnosti in božanske veličine. Po
eni od teorij je bil ravno Antiohus tisti, ki je dal postaviti svetišče na
Nemrutu.
Janin
(se nadaljuje)
