To sem ugotovil večkrat zapored; prvič pa v neki plitvini kake tri ali štiri, morda tudi pet kilometrov stran od mojega domovanja – kamor sem na svojem vsakodnevnem spontanem joggingu pač pritekel vzdolž plaže. Dve čedni dekleti v mokrih majicah tam v morju, in že sem pozabil na svoje športne cilje, ki bi me bili sicer gnali še bogve kako daleč naprej proti jugu Balija…
Artur
Štern (se nadaljuje)
