Ciril Grošelj V zgodnjih sedemdesetih prejšnjega stoletja je bil avtoštop trend, z dohodki slovenskega študenta še posebno združljiv. Tako sem do potovanja o katerem bom govoril, po etapah - sam ali v različnih kombinacijah - na ta način prepotoval že kakih trideset držav, poleg Evrope in Severne Afrike tudi Kanado, ZDA, Mehiko in Gvatemalo. Vedno sem nameraval opraviti pot okrog sveta, pa sem skoraj pomotoma prej diplomiral. In sem zato 1974 po diplomi na Medicinki fakulteti sklenil napraviti labodji spev z avtoštopom v Indijo, s 340 (tristo štirideset) dolarji v žepu. Sestra – diplomirana ekonomistka - mi je namreč za za diplomo podarila celotno mesečno plačo.
Ker mi je mama - v mislih je imela pretrpel
strah ob vseh mojih prejšnjih potovanjih - strogo ukazala, da si moram za pot
najti sopotnika, sem bolj za šalo kot zares postopal po Klincu, kot smo
študentje pravili Kliničnemu centru in iskal sopotnika za Indijo.
(se nadaljuje)
