Z mladeničem v lepem kabrioletu sva se pripeljala v Damask.
panoramsko mi je od mesta ostala v spominu ''zradirana''
ravna črta ruševin, od enega konca mesta do drugega, po enem od avionskih
bombandiranj tedaj zadnje zalivske vojne. Novi prijatelj naju je povabil v
svoje zelo lepo stanovanje in smo se zmenili, da ostaneva pri njem kakšen
teden.
In sva zvečer vprašala, kje bova spala in je povedal da jaz v svoji sobi
in Katka pri njemu.
In smo se, najprej vljudno, pričeli pogajati. Ves najin pogajalski
izkupiček je bil, da bo po eno noč spala pri meni in po eno pri njemu.
Zaprla
sva se v ''mojo'' sobo, možakar je celo noč nevrotično šaril po stanovanju,
zjutraj nama je postregel z zajtrkom, za silo prijazno smo se poslovili in sva
odšla. Ta dogodek mi je ostal v spominu, ker je bil prvi te vrste, seveda se
nama je po treh mesecih približno podobnih dogajanj zdel že skoraj nedogodek.
Ciril Grošelj
(se nadaljuje)
