Zjutraj so nama prinesli poln pladenj mesa,
sadja in sploh ves spekter jedil. Bila sva preveč lačna, da bi še naprej kuhala
mulo. Pojedla sva vse od kraja in jim hočeš-nočeš oprostila. Razšli smo se
prijateljsko. Midva sva, bolj za vnaprej, ponovno odštopala v Bagdad na
jugoslovansko ambasado.
Ko sva ambasadorju razložila vso pretrpelo
Jeremijado se ni začudil, zdela se mu je povsem logična. Sledil je poduk: oba
sva potovala v zelo kratkih hlačah in majicah brez rokavov, po ambasadorjevo je
bilo to za arabce približno tako, kot da bi potovala naga. Konsekvenca z brisi
na spermo se mu je v tej situaciji zdela skoraj nujna. Da naj bi imelo do 70%
arabcev (situacijske) homoseksualne izkušnje.
Pred ambasadorjem sva se morala obleči v
''nunska'' oblačila, gospa ambasadorjeva nama je skuhala res dobro črnogorsko
kosilo, prijazno smo se razšli. In sva se kot Picek in Pacek odpravila novim
dogodivščinam naproti.
Ciril Grošelj
