Kambodža 33 Luknjaste V Božjumater

 Tako se sprehajava, ko naju ustavi spet en vodic, s katerim se zmeniva, da naju fura okoli Bat Lunga dva dni. En dan ga vzameva, in ce naju bo *really mejkal hepi*, pol ga vzameva se drug dan. Dobr je. Njegova english je bl za vola ubit, ampak se fant trudi. Naslednji dan ob 8h smo dogovorjeni. 

Rentava tudi dva motorbajka za 4 dolarje vsakega, ker drugace se ne da nikamor pridt (razen ce imas svoj dzip ali si rentas bicikel na eno prestavo, k ga pa pri 32stopinjah v prahu ni najbl prijetno furat). Moj sopotnik se vsede na svojega, jaz pa se odlocim da se furam zraven Changa - ta najin model. Tko da se mu nalimam gor, Sine pa stestira svojega konjicka. Ok, prvi ovinek gre OK, drugi tud. Sama si nasopam gor opremo, masko in ocala in ajmo v prah. cestice niso vec cestice, ampak potke, luknjaste v bozjumater.

(se nadaljuje)

Kambodža 32 Na Mopedih Šibajo Z Maskami Gor In Dol

 Sistem pa deluje tako, da te vsak klinac k te prpele in zorganizira prevoz, pusti dol pred dolocenim guest houseom od katerega zarad tega dobi provizijo. Tud vsi, avtobusi, teli taxiji in ostalo, so dogovorjeni tko, da te med voznjo pustijo za malco pred doloceno restavracijo, in pol veselo kasirajo. To nama gre pa obema ze na zivce, presneto! Tako sva v Ban lungu pristala pri Miss Kim. Tam je blo tud kar nekaj belcev. In sva tam tud ostala, 5 dolarjev je kasirala za sobo. OK. Popoldne greva mal po mestu, k je odbito da res ni....prahu da bi moja babi sesala tud ponoc in je ob tem ne bi brigal, da bo kaksnega soseda zbudila. Asfalta itak nikjer, sa smo si na jasnem, zemlja pa taka rdeca k terra cotta. In vsi na mopedih šibajo z maskami gor in dol.

(se nadaljuje)

Kambodža 31 Klinac, Nimaš Kej


 Sopotnik se razburi na najinga vodica, kar piha mu iz uses. Amapk klinac, nimaš kej. Na izbiro mam sedet al na rocni al na njemu, pa se odlocim za rocno. In 7 ur do ban Lunga, ki je glavno mesto Ratanak Kirija, ni najbolj udobnih v mojem zivljenju. Cesta je do polovice nekako posuta z enim kamenjem in potlacena, ceprav so tu in tam kar neke luknje, druga polovica pa je bl ubitacna. Pa tud rocna je ze ene dva zulja na moji riti pustila. Pol se pa zacne - tisto blato, ki nastane na cesti v monsunskem obdobju in ki ga takrat razrijejo tovornjaki in pickupi, se namrec v susnem obdobju, k se je zacelo mesec dni nazad, veselo strdi, in ostanejo kolesnice, luknje, bunke, rupe, jame da je veselje. Tako je moja rit ene tri ure poskakovala po rocni. Sine pa je medtem z glavo butal v streho avta. Gonil smo pa k nori. To sam sopajo tele privat avtomobile. Saj je sla se guma vmes, ni se za čudit. 

(se nadaljuje)

Kambodža 3 Dve Bele Švedinje

Takoj naslednji dan si priskrbiva prevoz do ratanak Kirija, to je provinca na severovzhodu. Receno je bilo, da nas bo najprej 7 v taksiju, potem nekje menjamo in gremo na pick up.

Zjutraj je bila zgodba malce drugacna, bilo nas je sam 7 v taksiju in nobenega pickupa.

Ko se tlacimo v taksi (ki sicer ni taksi, ampak un folk, k ma toyote camrye, se gre taksiste, ker ostalega prevoza namrec ni, na izbiro imas pick up ali privat avto, k ga veselo pokasirajo z 12-13 dolarji.), sta dve bele svedinje ze vzad na zicih, prkaze se se en belc in domacin, no, naju pa caka udobje na sovoznikovem sedezu. Oba seveda.

(se nadaljuje)