Ciril Grošelj: Perzijska romanca

Ko sva se po slabih treh mesecih skozi Perzijo vračala domov, sva bila za avtoštop v tem okolju že stara mačka, podobni dogodki naju skoraj niso več vznemirjali. Povsem domača sva tudi bila z že opisano ''grabežljivostjo'' šoferjev in sem zato jaz vedno sedel pri šoferju, kamione sva štopala samo podnevi, ponoči le osebne avtomobile itd. Skratka, sva se kar znašla.
Nekega večera sva štopala in klepetala in pomotoma naštopala velikanski kamion. In ker je bil pred nama kakih 200 km dolg gorski prelaz se nama je zdelo čisto modro, da zgrabiva priložnost. Tu je potrebno poudariti droben detajl, da so Perzijci, tudi ženske, večinoma zelo visoki ljudje, najbrž v povprečju višji kot Evropejci. V kamion sta naju sprejela dva orjaka, najbrž blizu 2 metra. In smo se pričeli voziti.
Ciril Grošelj
(se nadaljuje)