Baščarši 1064

 

Baščarši 1053

 

Baščarši 1042

 

Baščarši 1040

 

Malezija 7 Ozek Sifon

 V desni votlini je tudi dokaj ozek sifon, ki se navzgor odpre še v manjšo jamo, iz katere pa vodi rov nazaj v osrednji del.

V ta del naj bi vstopili le ob zadostni količini zraka v jeklenkah. Ko smo naslednji dan poskakali s pomola v vodo, smo tik pod gladino še enkrat preverili opremo, potem pa smo se spustili na približno 18 metrov, kjer se je nahajal vstopni rov.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija 6 Popravnih Izpitov Ni

 V debati je sodeloval še Hans, znanec iz Švice, inštruktor potapljanja z več kot 2000 potopi. Tokrat smo kar hitro našli skupni jezik in Leslie, že omenjeni domačin, je pred nami razgrnil načrt jame pod otokom. 

Zelo natančno je predstavil načrt približno 50 minutnega potopa v jamo, saj v jami popravnih izpitov ni in je zato potrebno premisliti vsako najmanjšo podrobnost. Jama ima širok glavni vhod, ki se sčasoma zoži, potem pa se jama razdeli v levo, večje krilo in v manjše desno krilo. V slednjem ni nobenega želvjega oklepa, počiva pa tu le okostje že omenjenega delfina.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija 5 Jama Uradno Zaprta

  Ob prihodu na Sipadan sem bil seznanjen, da je jama uradno zaprta in da s potapljanjem v jami ne bo nič! V meni je kar zavrelo, saj menda nisem prišel na drug konec sveta zato, da mi domačin v polomljeni angleščini razlaga, da je jama uradno zaprta, da so pred časom imeli precej težav z nekim neizkušenim potapljačem in da so koralni grebeni okoli otoka tako krasni, da bom nad njimi zagotovo navdušen. 

Po nekaj dneh potapljanja se je domačin lahko prepričal o moji izkušenosti tako pri potapljanju kot tudi pri fotografiranju, tako, da sva ponovno načela debato o potapljanju v jami.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija 4 Koralni Grebeni Sipadan

 Poleg tega je bil nad tukajšnjimi koralnimi grebeni tako navdušen, da je po nekaj potopih menda dejal: “Tako lepe kraje, kot je Sipadan, sem že videl, vendar pred 45-imi leti. Zdaj sem zopet odkril tako nedotaknjen podvodni svet.” Te besede so postale skoraj preroške. V potapljaških krogih se je hitro razširila informacija o nedotaknjenih koralnih grebenih, votlini z oklepi, številnimi srečanji z želvami med potapljanjem, tako, da je v naslednjih dveh letih na tako majhnem otočku svoj prostor pod soncem našlo kar šest potapljaških baz.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija 3 Jacques Cousteau

 Prav skrivnost te votline z želvjimi oklepi je pritegnila tudi znanega oceanografa Jacquesa Cousteaua, ki je l. 1989 prav s tem namenom obiskal Sipadan.

Cousteau je s svojo ekipo temeljito raziskal votlino in potrdil, da je bolj verjetna druga teorija, po kateri so želve zašle pregloboko v votlino, iz katere niso našle več poti. V jami pa so tedaj našli tudi okostje delfina, ki ga je očitno doletela enaka usoda, kot že toliko želj pred njim.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija Želvje pokopališče

  Sipadan pa pod vodno gladino skriva še nekaj, po čemer je pravzaprav zaslovel. Na globini 18m pod vodno gladino se nahaja vhod v votlino, ki je bila dolgo neraziskana, vedelo pa se je, da je tu neobičajno veliko želvjih skeletov. Krožili sta dve zgodbi. Prva pravi, da so želve sem namenoma hodile umirat, druga pa pravi, da so se verjetno izgubile, ko so zašle pregloboko v votlino in niso našle več poti iz votline.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija Otok na koncu sveta

 Sipadan je tipičen “rajski otoček na koncu sveta” z lepo peščeno obalo, kokosovimi palmami in drugim bujnim zelenjem. Je zelo težko dostopen in zato mu je bilo prizanešeno, da je ohranil še nekaj prvinske lepote. Približno 25 minut je potrebno za počasen sprehod okoli otoka. Otok je zelo gosto zaraščen in zato neprehoden. No, kljub temu sem poskusil najti kakšno pot, ki bi me le pripeljala na drugo stran otoka, vendar sem moral kmalu odnehati.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Indija: Zgodba o slonu 9 Jai Ganeša

 V hipu sem se ustavil, in brez pomisleka zamižal, prekrižal roke na hrbet in položil glavo na slonov rilec. Še vedno sem ponavljal mantro Jai Ganeša, Jai Ganeša... Slon me je prijazno ovil okoli telesa z rilcem in kompletna kompanija, ki je drvela za menoj je obstala kot ukopana. Nihče se ni upal niti pisniti več. Počasi sem se ozrl proti osuplim preganjalcem in še enkrat ponovil mantro: “Jai Ganeša” potem pa čisto počasi odšel naprej.

Indija: Zgodba o slonu 8 Rjoveča gmota tik za ritjo

 Ucvrl sem jo kar na slepo, nekam proti izhodu, saj se v temi ni skoraj nič videlo. Ves čas pa sem rjoveče ponavljal molitev Ganešu, bolj iz strahu, kot iz česa drugega. 

Rjoveča gmota mi je bila že tik za ritjo in kazalo je že, da me bodo ponovno ujeli. To bi se verjetno slabo končalo. Naenkrat, pa se je pojavila ogromna črna gmota. Bil je slon. Prišel je kot duh iz teme.

Smiljan Šiška  foto: janin

Indija: Zgodba o slonu 7 Zakaj se ne bi drl tudi jaz

 Če so se že vsi tako drli, zakaj se nebi drl tudi jaz. Konec koncev pa slon pripada naravi in če si ga kdo lasti je to čisto njegov problem, sploh pa med Naga Babam, ki naj bi tako ali tako bili brez lastnine. 

Vedno glasneje sem ponavljal mantro in za hip se mi je zazdelo, kot da so se vsi nekoliko pomirili. Izkoristil sem priliko. Zgrabil za foto torbo in planil proti izhodu.

Smiljan Šiška  foto: janin

Indija: Zgodba o slonu 6 Bencin na ogenj

 
S tem pa sem dodatno prilil bencin na ogenj. Tipa je kar katapultiralo v zrak. Čisto je ponorel. Kot, da sem ga totalno užalil, je zgrabil denar in mi ga vrgel v glavo. Brez pomislekov sem ga hitro spravil nazaj v žep.

Zmanjkalo mi je domišljije, čisto sem bil prestrašen in kar sama mi je prišla na misel molitev: “Jai Ganesha, Jai Ganesha, Jai Ganesha...” (slavljen slon Ganeš, sin boga Šive)

Smiljan Šiška  foto: janin

Indija: Zgodba o slonu 5 Skakanje, mahanje in psovanje

 Vsake toliko se je jezni puščavnik nekoliko pomiril, a čim je pogledal proti meni, ga je zopet zgrabil bes in vse se je ponovilo. Skakanje, mahanje in psovanje. Postalo mi je jasno, da moram čimprej zapustiti to norišnico. 

Takrat sem pomislil, da bi morda iz mene hoteli stisniti kakšno rupijo. Na plano sem potegnil še kar zajeten šop bankovcev in jih spoštljivo ponudil besnemu puščavniku.

Smiljan Šiška foto: janin

Tajska 66

 

Tajska 44

 

Tajska 54

 

Tajska 52

 

Indija: Zgodba o slonu 4 Žareče Rdeče Oči

 
Že od daleč sem videl, da se mi ne obeta nič dobrega. Slonov gazda je bil majhen možic, črn kot oglje in jezen kot sam hudič. Še najbolj pa sem si zapomnil njegovih žarečih rdečih oči in besnega preklinjanja. V roki je vihtel železno palico in poskakoval kot kakšna žaba. Surovo so me pahnili predenj. Tudi pogledati se ga nisem upal. Sploh nisem vedel kaj naj storim. Polglasno sem ponavljal neke pomirjevalne molitve, a sem kmalu opazil, da je bolje, da sem kar tiho.

Smiljan Šiška

Indija: Zgodba o slonu 3 Šofer Spornega Slona

 
Užgal sem jo kot sneta sekira, a mi pobeg žal ni uspel. Gibčni in hitri puščavniki so me hitro ujeli. Takoj mi je bilo jasno, da sem ga krepko polomil. Besno so rjoveli, kot bi jih dajal iz kože. Zgrabili so me za kravateljc in me vlekli nekam v notranjost njihovega tabora.

Prignali so me k ognjišču njihovega vodje. Verjetno je bil on šofer spornega slona.

Smiljan Šiška

Indija: Zgodba o slonu 2 Rjoveča Gmota Razjarjenih Duš

 Pazljivo sem se mu približal in se ga rahlo dotaknil, tam, malo nad repom. Prepričan sem bil, da ima slon tako debelo kožo, da tega sploh ne bo čutil.

Slon pa je ta nežen dotik razumel čisto drugače. Silovito se je pognal pokonci. Morda je tudi malo zatrobil, vsekakor pa je bilo to dovolj, da se je tihi speči tabor puščavnikov spremenil v rjovečo gmoto razjarjenih duš, ki so planili nad mene.

Smiljan Šiška

Smiljan Šiška, Indija: Zgodba o slonu

Pozno zvečer sem se vračal domačemu ognjišču. Vzel sem bližnjico, kar skozi tabor spečih puščavnikov. Iznenada se je iz teme pred menoj pojavil slon, ogromen, zares enkraten primerek svoje vrste.

Ustavil sem se in ga z občudovanjem opazoval. Kar naenkrat pa se je slon ulegel. Mogočna žival je krotko ležala pred menoj. Obšla me je silna želja, da bi se ga dotaknil, tako čisto nežno, da sploh ne bi opazil. 

Smiljan Šiška

Petra 309

 

Petra 189

 

Petra 167

 

Petra 173

 

Filipini k009

 

Filipini k003

 

Filipini k002

 

Filipini k001

 

Indija: Odvrgel je slušalko

 Hkrati sem mu zagrozil s tem da ga bom prijavil trgovinski zbornici v Indiji, policiji in Indijskem veleposlaništvu na Dunaju. Vedel je kaj mora storit. Odvrgel je slušalko in ni se več javil, pa tudi po kamne še ni prišel. Zelo dobro je vedel da so moje grožnje nič vredne in le poizkus povračila denarja. Z željo po lahkotnem dobičku in obenem pomočjo Indijcu, s katero naj bi bili njegovi stroški izvoza kamnov dosti nižji sem nasedel njegovi zgodbi in ostal brez 100 Evrov in stroškov carinjenja in plačila davkov državi.

Senad Osmanaj (se nadaljuje)

Indija: Ogoljufan

 Dostavil sem jim originalen račun in pojasnil da so kamni uvoženi iz Indije v višini do 2. 500 Evrov po posebnih meddržavnih sporazumih oproščeni carinskih dajatev. Carinik se je samo nasmehnil in zaračunal carino. Plačal sem v upanju da mi bo Indijec povrnil stroške, a preostanek are še vedno nisem nakazal dokler se nisem sam prepričal o vrednosti kamnov. Kamne sem nesel cenilcu, ki jih je ocenil na vrednost 100 Evrov. Spoznal sem da me je Indijec ogoljufal. Ko me je poklical in zahteval preostanek are v višini 400 Evrov sem mu pojasnil da mu denarja ne bom nakazal, ker sem ogoljufan.

Senad Osmanaj (se nadaljuje)

Indija: Akontacija

Pri tem sem moral obljubit da bom takoj ko se vrnem v Slovenijo nakazal še preostanek denarja to je 400 Evrov kot del akontacije. Prikimal sem, on pa tudi, segla sva si v roke! Ob prevzemu kamnov bi mi naj plačal 2000 Evrov tako kot sva se dogovorila. V upanju na velik zaslužek a hkrati legalen, sem odšel in nadaljeval s svojim potovanjem.

V znak sreče mi je podaril še kipec boga Ganeša, me povabil še na zadnjo večerjo in zajtrk. Pred odhodom me je še močno objel in zaželel srečno pot.

Prispel sem v Slovenijo, ko me je že čakalo obvestilo o carinjenju blaga.

Senad Osmanaj (se nadaljuje)

Indija: Šop kamnov

 Ponudil mi je posel. Izbral je šop kamnov, jih zapakiral, izdal originalne račune in jaz sem jih nato s poštno pošiljko poslal na svoj domači naslov v Slovenijo. Obljubil je da se bo oglasil v Sloveniji in jih prevzel ter s pomočjo poslovnega vizuma prenesel v svojo zlatarno v Amsterdamu, kjer jih bo prodal pod mizo (na črno).

Ker me ne pozna in ker je vrednost kamnov, ki jih je zapakiral 2. 500 Evrov je od mene zahteval akontacijo v višini 500 Evrov. Na srečo mi je že takrat primanjkovalo denarja in položil sem aro v višini 100 Evrov.

Senad Osmanaj (se nadaljuje)