Dobro, mogoče tule res že krepko bolj kot le rahlo pretiravam pri poskusu podajanja stopnje sofisticiranosti njegove angleščine, a to morda niti ni tako bistveno; bolj zanimivo je, da je možak na križišču z glavno ulico namesto na desno zavil na levo – misleč, da sva se že kar avtomatično dogovorila, da me zdaj pelje tja v kupleraj. No, toliko avanturista pa vendarle je v meni, da sem nato rekel: “Ok, let's go and see. But only this – and nothing more” (kot bi se izrazil krokar Edgarja Allana Poeja).
Artur Štern
(se nadaljuje)
