Podnevi in zlasti zvečer sva se srečevala,
ponavadi skupaj večerjala in se prav imenitno zabavala; če pa je kdo kaj
spraševal po najinem odnosu oziroma medsebojnem statusu, sva bila seveda
zaročenca (razen kadar sem to najino stanje tajil – in to namenoma tako, da je
bil vsakdo seveda edinole še bolj prepričan o tistem nasprotnem).
Prijateljicam, ki potujejo same, z veseljem naredim tovrstno uslugo – ki jih
pač utegne nekoliko zavarovati pred določenimi morda vsiljivimi domačini.
Artur Štern
(se nadaljuje)