Azija

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 25

In tako se je torej šlo še na kurbe. In tudi sorazmerno s tistim, koliko denarja sem v zvezi s tem porabil, zdaj tu ne bi izgubljal pretiranih nadaljnjih besed; lahko pa rečem, da je bilo prav zanimivo in celo malce adrenalinsko, s šoferjem peljati se tistih nekaj kilometrov iz mesta, zaviti skozi zastražena vrata na zasebni vrt in tam po raznih ovinkih med rastlinjem priti pred dekadentno, takorekoč sanjsko-morasto zgradbo – pred katero je stalo, hodilo in posedalo kakih petnajst prijateljic noči, v ozadju pa tudi nekaj mafioznežev, ki so mi nekako jemali veselje do kakšnega pretiranega komuniciranja z dekleti ali celo pregovarjanja o ceniku njihovih uslug.

Artur Štern (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 24

“Oh, I wouldn't know that much. I just bring you there; the rest is up to you and your bargaining with them.”

Dobro, mogoče tule res že krepko bolj kot le rahlo pretiravam pri poskusu podajanja stopnje sofisticiranosti njegove angleščine, a to morda niti ni tako bistveno; bolj zanimivo je, da je možak na križišču z glavno ulico namesto na desno zavil na levo – misleč, da sva se že kar avtomatično dogovorila, da me zdaj pelje tja v kupleraj. No, toliko avanturista pa vendarle je v meni, da sem nato rekel: “Ok, let's go and see. But only this – and nothing more” (kot bi se izrazil krokar Edgarja Allana Poeja).

Artur Štern (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 23

“No, no, I'd just like to go back to my hotel. How much…”, in sva se dogovorila za prav ugodno nizko ceno, niti pol evra ne, za tistih denimo pet kilometrov, ki so me ločevali od postelje.

Potem pa mi hudič ni dal, da ga med vožnjo ne bi pobaral: “Not that I would fancy these activities, plus I'm really tired and I wanna go to bed, but still: how much do those women you mentioned cost?”

Artur Štern (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 22

Po eni tistih večerij, ko sem jo nato tudi spremil do njenega domovanja na zelo drugem koncu mesteca, kot sem stanoval jaz – pa je nenadoma in res povsem nepričakovano prišlo do mojega prvega sestopa v indonezijsko podzemlje. Hodim ti tam po cesti in premišljujem, kdaj bo kdo ustavil in me vprašal: “Transport?” kar se tam dogaja pač nenehno. Pa se pripelje mimo taksist in mi skozi odprto okno navrže: “Woman?”

Artur Štern (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 21

Podnevi in zlasti zvečer sva se srečevala, ponavadi skupaj večerjala in se prav imenitno zabavala; če pa je kdo kaj spraševal po najinem odnosu oziroma medsebojnem statusu, sva bila seveda zaročenca (razen kadar sem to najino stanje tajil – in to namenoma tako, da je bil vsakdo seveda edinole še bolj prepričan o tistem nasprotnem). Prijateljicam, ki potujejo same, z veseljem naredim tovrstno uslugo – ki jih pač utegne nekoliko zavarovati pred določenimi morda vsiljivimi domačini.

Artur Štern (se nadaljuje)