Borut & Ludmila- Indija, Nepal 1-oddaja Popotnik/ Janin Klemenčič

  Borut & Ludmila- Indija, Nepal 1  

Ko se stavka pod Himalajo 7

Odločili smo se poklicati na angleško ambasado ter jih obvestiti o vseh dogodkih, vendar nam načelnik tega ni dovolil s svojega telefona. Odkrito nam je povedal, da se boji, da bi imel težave, če bi se razvedelo, da je bil klic narejen iz njegovega telefona. Tako smo morali iskati telefon v mestu, kjer je bilo vse že ves dan zaprto. Na ambasadi so nam povedali, da bodo poskušali narediti kar je v njihovi moči. Medtem smo se vrnili v načelnikovo pisarno in mu povedali, da ne bomo zapustili prostora dokler ne dobimo prevoza. Kmalu zatem nam je načelnik sporočil, da prihaja nek avtobus, ki nas bo odpeljal v Siliguri. Vzdušje je postalo bolj optimistično. Tudi angleški par je postal boljše volje, predvsem zato, ker sta izvedela, da je zgodaj zjutraj še en vlak za Kalkuto. Karte za večerni vlak so jima propadle, rešila pa bosta letalske. Najbolj miren med nami je bil starejši irski gospod, ki se je ob vsem tem celo zabaval.
Dobro vzdušje ni trajalo prav dolgo. Ura je bila že devet avtobusa pa od nikoder. Postajalo nam je jasno, da tudi tokrat ne bo prevoza. Po večkratnem spraševanju načelnika po avtobusu, nam je odgovoril, da je avtobusu počila guma.
Izidor Dolenc
(se nadaljuje)

Ko se stavka pod Himalajo 6

Naš prevoz naj bi prišel ob 14 uri, zamujal pa je že več kot eno uro. Začela se nas je lotevati nestrpnost, pa čeprav so nam na policijski postaji zatrjevali, da prevoz prihaja, Ko je bila ura štiri, smo začeli pospešeno iskati prevoz iz mesta. Angleška zakonca sta namreč imela ob osmih zvečer vlak iz Siligurija v Kalkuto, naslednje jutro pa letalo za Bangkok. Njima se je še posebej mudilo. Najbolj vztrajna pa je bila nemška novinarka, ki je na trenutke s svojimi izpadi besa tudi nas spravljala v neroden položaj. Bila je polna žaljivk, katerih bi se policaji lahko kmalu naveličali.
Naše čakanje na ulici so na trenutke popestrili protestni mimohodi in glasno vzklikanje prebivalcev. Nam pa je vse bolj postajalo jasno, kar nam je kasneje potrdil tudi šef policije, da našega džipa ne bo.
Odločili smo se, da odidemo na glavno policijsko postajo. Sprejel nas je načelnik postaje, ki je bil sicer zelo prijazen in nas povabil v svojo pisarno. Razložil nam je, da ne more prav veliko narediti, da pa bo poskušal. Poklical je nekaj ljudi, a vse je bilo zaman. Tudi govor nemške novinarke o kršenju človekovih pravic, ker nas zadržujejo v mestu proti naši volji ni pomagal. Prevoza iz mesta nismo mogli dobiti.
Izidor Dolenc
(se nadaljuje)

Ksenija Čermelj Pakistan 1 - oddaja Popotnik

 Ksenija Pakistan 1 - oddaja Popotnik

Ko se stavka pod Himalajo 5 Siliguri

Najprej so nas iz mestne policije, kjer nam niso mogli pomagati, poslali na mestni komisariat. Tudi tam nismo izvedeli veliko. H komurkoli smo prišli se nam je opravičeval, da ne more storiti ničesar in nas poslal k svojemu nadrejenemu.
Tako smo hodili od ene pisarne do druge dokler nismo prišli do po lestvici najvišjega, nekakšnega mestnega župana. V njegovo pisarno nas nikakor niso hoteli spustiti. Po več kot uri čakanja, nas je županov osebni tajnik odpravil z izjavo, da ima župan danes pač pomembnejše opravke kot pa se ukvarjati s turisti. Poslal nas je nazaj na policijsko postajo, kjer naj bi nam oni pomagali. Tam so nas enkrat že odslovili in počasi smo se sprijaznili, da prevoza danes pač ne bomo dobili. Ko pa smo se vračali po glavni ulici, smo pred policijsko postajo srečali skupino turistov, ki je čakala džip, ki jih bo odpeljal v Siliguri. Povedali so nam, da imajo še dovolj prostora in da se lahko pridružimo. Najine prijateljice iz Slovenije so se odločile, da bodo vseeno ostale v Darjeelingu. Imele so čas, midva pa ne, zato sva odhitela nazaj v hotel po najine stvari. Nazaj grede sva novico o džipu povedala še nekemu italijanskemu paru, ki sta se nam z veseljem pridružila. Sedaj nas je bilo osem, ki smo čakali na odrešilni džip: midva, italijanski par, starejši Irec, nemška novinarka srednjih let in še zakonca iz Anglije.
(se nadaljuje)
Izidor Dolenc

Ko se stavka pod Himalajo 3

Drugi dan že pogled skozi okno ni obetal ravno prijaznega dne, kajti še vedno je bilo oblačno in tudi rahlo je rosilo. Po zajtrku, ki so nam ga Tibetanci po naročilu skrivaj prinesli v hotel, smo se odpravili na ulice. Tam nas je čakalo res veliko presenečenje. Ulice so bile upostošene, vse trgovine in vsi lokali so bili zaprti z železnimi roletami in vsa okna zapahnjena. Napovedi našega sopotnika so bile resnične. Zares se je dogajalo nekaj posebnega. Nekaj več življenja je bilo na glavni ulici. Vse naokoli je bilo ogromno policije oborožene z bambusovimi palicami in bambusovimi ščiti. Edino kar je obratovalo so bile lekarne, kjer so na srečo prodajali tudi vodo.
Prijatelj s Kalkute nam je razložil, da je skoraj devetdeset odstotkov prebivalstva nepalskega rodu in ker se bližajo državne volitve, je to čas ko opozarjajo na svoje zahteve po večjih pravicah za manjšine v Indiji.
Zanimanje so mi pritegnile s palicami oborožene skupine. Kasneje sem izvedel, da naj bi te skupine preverjale, če se vse mesto drži krajevnih zahtev med stavko. Te zahteve so bile tudi, da naj bi se vsi udeležili protestov na glavnem trgu. Zaradi tega je bil to dela prost dan in nihče razen policije in bolnice ni smel delati. Tudi prebivalci, ki niso nepalskega rodu niso smeli delati. Zaradi tega se nihče ni upal imeti odprte trgovine ali restavracije, ker bi mu jo skupine oborožene s palicami razbile.
Izidor Dolenc
(se nadaljuje)

Indonezija- Vijay Anand-oddaja Popotnik

Vijay Anand-Indonezija

Indonezija - oddaja Popotnik/ Janin Klemenčič

Indonezija - oddaja Popotnik

Ko se stavka pod Himalajo 2

Bilo je tudi oblačno in temperatura je dosti nižja kot na dosedanji poti po južni Indiji. Vse to je bilo malo podobno naši gorenjski. Zaradi višine je Darjeeling mesto, kamor se poleti Indijci hodijo hladiti iz pregretih indijskih mest. Mene kot turista pa so zanimale druge stvari. Darjeeling je mesto pod Himalajo od koder je lep razgled na tretjo najvišjo goro na svetu Kanchenjungo. V mesto pelje iz štirideset kilometrov oddaljenega Siligurija po vsem svetu znan miniaturni parni vlak imenovan Toy train. Zelo zanimivi pa so tudi ljudje, ki so že po sami telesni zgradbi drugačni od ostalih Indijcev. Večina prebivalstva je nepalskega rodu, zelo veliko pa je tudi tibetanskih beguncev. Še najbolj pa je Darjeeling znan po čaju, ki ga tukaj pridelujejo.

             Ko smo prispeli v Darjeeling ni nič kazalo na kakšne izredne razmere, ki nam jih je obljubljal naš prijatelj iz Kalkute pa tudi verjeli mu nismo, ko nas je hotel odvrniti od namere, da bi prišli sem. Nastanili smo se v hotelu in kasneje odšli na večerjo v neko tibetansko restavracijo. Ker naj bi naslednji dan bile zaradi stavke zaprte vse restavracije, smo se z lastniki, Tibetanci domenili, da nam bodo hrano skrivaj nosili v hotel.

Izidor Dolenc

(se nadaljuje)