Kambodža 88 Ne morem ker se lupim

 Pa se kar furamo, vecino poti je bil asfalt, nekje je bila pot nasuta s kamenjem in poteptana. Celo pot do meje! Presenecena sem. V 3eh tednih, odklar sem ze potovala po njej, pa taka razlika. Pot je tokrat bila suha, voda in blato, ki nam je takrat delalo preglavice, sta se izzusila. cesto so zrihtali za nadaljnje pol leta do naslednjega monsuna. Potovanje do in iz Siem Reapa je zdaj tako pravljicno lahko. 

Na meji je bila katastrofalna gneca. Zamenjamo bus k nas pelje do meje potem pes cez mejo in cakanje v vrstah in sonce... in ruzak težak sto kil in vrecke... skratka, bilo je lustno. Vceraj sem hotla uzgat mnasazo, ceprav bi danes se vbolj prav prisla, torej masaza hrbta, ker me rame res ornk bolijo od nahrbtnika. Pa ne morem ker se na veliko lupim. Saj sem ze cakala da se bom, ker tyolk ze dolg nism bla opaljena.

(se nadaljuje)