Andamani, Negritsko Pleme Jarawa 6

 
Le zakaj naj bi jih motili v njihovi blagodejni izolaciji? Tokrat pa je bilo mogoče le malo drugače. Indijska vlada vidi v andamanskem otočju veliko prihodnost, saj je to zadnji košček do blaznosti prenaseljene in ekološko opustošene Indije.

Arne Hodalič (se nadaljuje)

Andamani, Negritsko Pleme Jarawa 5

 
Običajno nimam nobenega veselja siliti v "od vseh pozabljena" plemena, ki odklanjajo stike z zahodno civilizacijo. Še prehitro jih naše navade in običaji prepričajo v drugačen, njim vabljiv način življenja, odtujen od njihove lastne kulture, ki se ponavadi za vedno izgubi.

Arne Hodalič (se nadaljuje)

Andamani, Negritsko Pleme Jarawa 4

Po neki teoriji naj bi se sem preselili kakšnih 50.000 let nazaj, ko je Homo sapiens prvič zapustil Afriko. Ob velikih spremembah gladine morja od 10 do 12.000 let nazaj naj bi Andamanci ostali popolnoma izolirani le v vrhovih hribovja, ki je po zalitju z vodo postalo otok.

Arne Hodalič (se nadaljuje)

Andamani, Negritsko Pleme Jarawa 3

Predpostavljajo, da jih je danes le še nekaj sto... O izvoru skrivnostnih andamanskih negritosov vemo le to, da so po zadnjih DNA raziskavah genetsko še najbližje Bušmanom iz puščave Kalahari, oddaljenimi skoraj polovico planeta.
Arne Hodalič (se nadaljuje)

Andamani, Negritsko Pleme Jarawa 2

Nihče ne obvlada njihovega jezika, vsi kontakti z njimi pa so se zmeraj odvijali samo na obali. Domorodci, ki ne poznajo ne poljedelstva, ne živinoreje se ukvarjajo izključno z lovom ter nabiralništvom še nikogar niso spustili do svojih hiš v notranjosti.

Arne Hodalič (se nadaljuje)

Arne Hodalič Indija1 Nevarnost v raju

 Obiskati negritsko pleme Jarawa je popolnoma prepovedano... Redke raziskovalne odprave, ki so se uspele prebiti do domorodcev, ki živijo v neprehodni džungli otočja Andaman v Indiji so bile tja poslane v največji tajnosti neposredno iz New Delhija in rezultati niso bili nikoli objavljeni. 

Arne Hodalič (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 27

 
Čez čas sem lahko videl, da je zelo lepa. In zelo odkrito me je osvajala. Le nekaj v njeni govorici in obnašanju me je motilo, kajti vse je bilo pretirano blago, nenormalno zategnjenooo, skratka, zaigrano in, po domače: pedrsko. Tako. Pa je zbirka kompletna.

Če vam zdaj, na koncu tega delnega, v glavnem ves čas hote dvoumnega ekspozeja na temo konkretne erotike zaupam še to, da sem vse tiste tri v domovini nabavljene pakeljce tudi povsem nedotaknjene prinesel domov – kaj si boste mislili in morebiti porekli na to? 

Artur Štern  

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 26

 
Kaj mi je po vsem tem še manjkalo? Morda kvečjemu kak transvetit ali transseksualec. No, tudi na to reč sem še pred koncem dopusta naletel – in to tam, kjer bi to lahko res najmanj pričakoval: na malem otoku Gili Menu pri Lomboku. 

V skoraj popolni temi, le pod neštetimi zvezdami, sem se z večerje v tamkajšnji prijetni razmeroma novi druščini vračal v svoj bungalov. Zrl sem tja gor v čarobno nebo in se skoraj zaletel v ekipo lokalnih tičev – ogovorila pa me je edina ženska med njimi.

Artur Štern  (se nadaljuje)

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 25

 In tako se je torej šlo še na kurbe. In tudi sorazmerno s tistim, koliko denarja sem v zvezi s tem porabil, zdaj tu ne bi izgubljal pretiranih nadaljnjih besed; lahko pa rečem, da je bilo prav zanimivo in celo malce adrenalinsko, s šoferjem peljati se tistih nekaj kilometrov iz mesta, zaviti skozi zastražena vrata na zasebni vrt in tam po raznih ovinkih med rastlinjem priti pred dekadentno, takorekoč sanjsko-morasto zgradbo – pred katero je stalo, hodilo in posedalo kakih petnajst prijateljic noči, v ozadju pa tudi nekaj mafioznežev, ki so mi nekako jemali veselje do kakšnega pretiranega komuniciranja z dekleti ali celo pregovarjanja o ceniku njihovih uslug.

Artur Štern  (se nadaljuje)