Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa 4

 Leta 94 sva se bila spoznala na polsemestrskem študiju miru v Avstriji in bila tamkaj ves čas par; zdaj pa, ko sem bil po dolgih letih prvič spet svoboden tozadevnih moško-ženskih vezi tu v Sloveniji, sem ugotovil oziroma sklenil, da je čas primeren za ta, že dolgo napovedovani in načrtovani obisk. 

Vnaprej sem sicer vedel, da vseh petinštiridesetih dni ne bom preživel v tistem vročem in prenaseljenem mestu sredi Jave – saj sem vendar obmorski tip človeka –, in si nekako že uvodoma, ne sicer rigidno, z gotovostjo pa kljub temu, postavil načrt, da bom po kakih desetih dneh tega takorekoč kontinentalnega bivanja najverjetneje odtaval nekam v oceansko prostranstvo.

Artur Štern  (se nadaljuje)

Indonezija 3 Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa

 Daleč od tega, da bi načrtoval kakšno promiskuitetno norenje; ampak človek se morda lahko celo zaljubi, in potem – vrag ve, pa mi tudi, kajne, kakšna utegne postati frekvenca porabe teh artiklov tudi že v enem samem dnevu.

Vzrok, da sem se za Indonezijo sploh odločil, je b
il preprosto ta, da sem tam nekoga poznal. In to ne kar tam nekega mimogrede srečanega tujca – temveč je bila ta ključna oseba dejansko moja nekdanja punca.

Artur Štern  (se nadaljuje)

Artur Štern Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa Indonezija 2

 Bil je še veseli december, se pravi dobra dva tedna pred mojim odhodom v te južne kraje, ko sem se z nekega izdatnega zretja v dna kozarcev po ljubljanskih pabih peš vračal domov v Šiško – in takrat sem ob bizarni jutranji uri, morda ob šestih, v samopostrežni ob Celovški cesti nabavil tri pakete s po šestimi prezervativi. 

Osemnajst – za zdaj bodi dovolj, sem si rekel. Preden pa tudi zares odidem dol, kajne, pa si bom zalogo za vsak primer še okrepil – je bilo sklenjeno.

Artur Štern  (se nadaljuje)

Artur Štern Indonezija 1

Spolno življenje gostujočega svetlopoltega metabiologa na indonezijskem otočju

Eden osnovnih motivov za potovanja po svetu, čeprav je lahko tudi povsem nezaveden, je gotovo širjenje svojih reprodukcijskih mrež. Ne govorim po Freudu, tem dokaj genialnem šarlatanu, ki očitno vendarle še dolgo ne bo odmrl; temveč na podlagi sodobne evolucijsko psihološke, torej naravoslovno znanstvene doktrine … 

In ko se vrneš, te prijatelji kmalu vprašajo tudi po tem, ali je bilo kaj tovrstno interesantnega. Ker sem ne le znanstveno resnicoljuben, temveč tudi literarno in nasploh docela prostodušen, vam bom nekaj tozadevnih dogodivščin pač opisal.

Malezija 15 V Popolni Temi, V Enem Izmed Jamskih Rovov

 Morda doma na kavču dokaj nezahtevna naloga, 20 metrov pod gladino, v popolni temi, v enem izmed jamskih rovov, z omejeno količino zraka, brez orientacije, na da bi poznal vzroke za Hansov preplah, bistveno težja naloga. K sreči pa sem bil dovolj priseben, da sem se začel najprej preprijemati nazaj, ko pa se je rov razširil, sem se previdno obrnil in izplaval ter tam počakal na Hansa in Leslija.    Andrej Voje

Malezija 14 Panika Pri Obeh

 
Zato se je ustrašil in se začel pomikati nazaj proti meni. Najbolj pa se je bal, da jaz ne bom hotel nazaj. V tem primeru bi se zapletla v rovu, kar bi povzročilo paniko pri obeh, najina usoda pa bi bila zapečatena. Tudi mene je tedaj za trenutek pograbila panika. V trenutku poskušam zbrati misli, uporabljati razum in izklopiti čustva.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija 13 In kaj se je dejansko dogajalo v rovu?

  Ker Leslie ni preveril zalog zraka, je tudi Hans tako kot jaz predpostavljal, da se vračamo proti izhodu iz jame in ni računal, da bomo šli tudi skozi sifon. Ko je priplaval do konca rova, ni mogel ne levo, ne desno. Iz sifona je bilo možno izplavati le navpično navzgor, ker pa je Leslie pri dvigu s plavutmi dvignil toliko mulja, da ni bilo več nobene vidljivosti in, ker se v tistem trenutku Hans ni ozrl navzgor, ni mogel nikamor.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija 12 Rešeni smo!

 Tako sva s Hansom nevedoč vstopila v sifon, ki se je hitro zožil na širino potapljača. V tem sifonu pa so se začele nepredvidene težave.

 Na koncu se je na našo srečo vse srečno končalo. Presrečen sem med vračanjem iz rova opazil čudovito modrino ob vstopu v jamo. Rešeni smo! Zaloga zraka zadostuje ravno še do izstopa iz jame, potem mi Hans ponudi, da dihava v paru. Želvje pokopališče torej ne bo tudi moje pokopališče. Res si ne bi želel, da bi me čez čas potapljači obiskovali tam v temnih globinah in moj mir zmotili z bliskanjem fotoaparatov.

Andrej Voje (se nadaljuje)

Malezija 11 Delfinovo Okostje

 Ko smo zapustili levo jamo, smo pokukali še v desno polovico, kjer nas je na začetku pričakal delfin, no njegovo okostje, ki je tu v tišini in temi počivalo že nekaj let. 

Kljub dogovoru, da bo Leslie pred vstopom v sifon v desnem krilu jame preveril količino zraka v jeklenkah, tega ni storil. Sam sem bil namreč že na rezervi, saj se pri fotografiranju porabi zaradi izenačevanja plovnosti in zadrževanja več zraka kot običajno.

Andrej Voje (se nadaljuje)