V tekstu, ki sledi se boš bralec potopil v virtualno doživljanje popotnikovega potepa po Indiji, od začetka februarja do konca aprila.
Predstavljaj si, da si nekje v virtualnem svetu kliknil na gumb z napisom “Popotnikov kiber-dnevnik” in naslednji hip že vstopil v njegov resnični čas in prostor. Pravzaprav niti ne veš kdaj in kje se je začelo. Vstopil si pač na eni od postaj. Skozi ena od vrat, ki jih v določenih časovnih intervalih popotnik odpira s pomočjo sodobne priprave kodiranja sporočil prek elektronskega medija imenovanega medmrežje. Danes je ponedeljek, 10. februar. Ura je petnajst minut čez devet zvečer. Popotnika spremlja sopotnik Janez. Marin, ki naj bi se pridružil kasneje, se ni javil že nekaj dni. Pa naj bi se dobili prav tu – na znameniti puščavski tržnici, v svetem mestu Puskhar. Morda je obtičal v kakem mestu. Ali pa spremenil načrt.
Vzzzzzrrk, zabrni procesor. Že vstopiš.
(odlomek; Foto: Janin)
