Vsake toliko se je jezni puščavnik nekoliko
pomiril, a čim je pogledal proti meni, ga je zopet zgrabil bes in vse se je
ponovilo. Skakanje, mahanje in psovanje. Postalo mi je jasno, da moram čimprej
zapustiti to norišnico. Takrat sem pomislil, da bi morda iz mene hoteli
stisniti kakšno rupijo. Na plano sem potegnil še kar zajeten šop bankovcev in
jih spoštljivo ponudil besnemu puščavniku.
Smiljan
Šiška foto: janin