Tibet. Divja dežela, od vseh najvišje ležeča, osamljena, mrzla, brez dreves, pa zato z ljudstvom, ki je eno najbolj trdoživih na svetu. Večkrat sem slišal o ljudeh, ki so bili tam. O vsej divji lepoti planote, ki meji na najvišje gorstvo na svetu in ima z njim tudi veliko skupnega. Da bi tam kolesaril? Kje pa, saj komaj prideš noter. Kitajci budno pazijo. Pa vendar sva z Gorazdom sredi zime videla diase pri nekom, ki je tam že bil. S kolesom. Že pred leti. Ko so se diasi zaključili, sva se spogledala in se režala na vsa usta. Hitro je bil dogovorjen čas odhoda.
(odlomek)
